Zgodovina bernskega planšarskega psa, ki ga mnogi odlikujejo kot enega izmed najlepših psov na svetu, kar brez dvoma je, sega daleč v preteklost. Prvi predniki bernskega planšarskega psa so se začeli pojavljati med leti 4000 in 1800 pred našim štetjem na današnjem ozemlju Švice. O koreninah bernskega planšarskega psa nimamo točnih podatkov, saj so raziskovanja današnjega modernega časa teze iz preteklosti ovrgla in podatki iz preteklosti, ki bi nam povedali kaj več in kaj bolj specifičnega, na žalost niso bili dokumentirani.

Lahko pa zagotovo rečemo, da ima korenine v osrednji Švici in da le te segajo daleč v preteklost. Bernski planšar naj bi imel prednike v pasmah tipa mastif, ki so jih v Švico pripeljali Romani, približno 2000 let nazaj. Romanske pse so uporabljali za čuvanje in pašo čred domačih živali, kot so ovce in krave, ki so jih s seboj pripeljali Romani.

Bernski planšarski pes se je sprva imenoval Dürrbachler. To ime je dobil po lokaciji, kjer se je ta prečudoviti dolgodlaki tribarvni pes pogosto pojavljal in razvijal, to je bila vasica Dürrbach in istoimenski hotel, v katerem so bernske planšarje oziroma takratne Dürrbachlerje kupovali in prodajali. Vasica Dürrbach pa se je nahajala blizu Riggisberga na področju Berna.
Takratni bernski planšarji so bili vsestranski kmečki psi, ki so budno čuvali kmetijo, spremljali krave na pašnike in iz njih, vlekli vozičke, natovorjene z mlekom, in ob hladnih večerih predano greli noge svojim lastnikom.

Današnji bernski planšarji imajo še vedno v sebi nekaj teh prvinskih nagonov po vleki, čuvanju in ostalih aktivnostih takratnega Dürrbachlerja, le da se intenzivnost teh nagonov od psa do psa razlikujejo in niso več tako izrazite.

Konec 19. stoletja je bernski planšarski pes oziroma Dürrbachler skoraj izumrl. Vendar so k sreči na prelomu v 20. stoletje švicarski kinologi uvideli, da bi bilo izumrtje te pasme, ki je imela veliko odličnih kvalitet, velika napaka in izguba za kinologijo. Le ti kinologi so bernskega planšarskega psa pripeljali iz osamljenih vasic v njihov domači kanton Bern in ga začeli predstavljati javnosti in s tem povečevati zanimanje za to prečudovito pasmo.

Dürrbachler je bil leta 1902 prvič predstavljen javnosti na švicarski razstavi psov v Ostermundigenu, ki jo je organiziral prvi kinološki klub po imenu Berna, ki je bil ustanovljen leta 1899 in je imel vzrejno komisijo, ki je nadzorovala in se ukvarjala z vzrejo pasemskih psov. Predstavniki pasme so bili predstavljeni na razstavah tudi v letih 1904 in 1907.

Prvi bernski planšarji oziroma takrat še Dürbachlerji so bili registrirani leta 1904 v Švici. To so bili trije samci po imenih Ringgi, Prinz in Phylax, družbo pa jim je delala samička po imenu Belline.


Ringgi --------------------------------------------------- Belline

Kar pomeni, da je pasma registrirana v švicarsko rodovno knjigo od leta 1904.
Po videnem na pasjih razstavah je v letu 1907 nekaj vzrediteljev iz Burgdorfa sklenilo, da se bodo posvetili tej pasmi in začeli promovirati vzrejo teh čudovitih psov z ustanovitvijo kluba »Schweizerische Durrbach Klub« in z določitvijo karakteristik in standarda pasme. Tako se je začela načrtna vzreja pasme. Dürbachler pa se je tako razvijal in izpopolnjeval v Švici, hkrati pa je pasma pridobivala vse več simpatizerjev tudi v drugih deželah.


-----------------------------------------------------------------Mednarodni in svetovni šampion - Alex v. Angstorf

Leta 1907 je bila pasja razstava v Luzernu, kjer so svoje pse razstavili tudi vzreditelji iz Burgdorfa, na razstavi pa je sodil prof. dr. Albert Heim (1849-1937), ki je bil velik kinološki poznavalec in strokovnjak. Po srečanju z mogočnim tribarvnežem je prof. dr. Albert Heim začel temeljito preučevati pasmo, ki je bila v kinologiji novinka in seveda zanimiva. Vse svoje ugotovitve o novi pasmi je objavil v časopisu nacionalnega kinološkega kluba. S tem je naredil za bernskega planšarskega psa zelo veliko, saj je s svojim obsežnim znanjem in znanim imenom veliko naredil na področju vzreje in razvoja pasme.

V Burgdorfu je bil istega leta v novembru ustanovljen klub po imenu Swiss Dürrbach Klub z namenom, da bi vzreja Dürrbachlerja potekala načrtno in strokovno.

Klub je svoj namen uresničil več kot uspešno, saj so že leto kasneje na mednarodni razstavi psov v Langenthalnu in hkrati na 25. obletnici švicarske kinološke zveze predstavili 21 predstavnikov pasme, kar pa je pomenilo za Dürrbachlerja oziroma današnjega bernskega planšarskega psa potrditev svetle in zagotovljene prihodnosti pasme, poleg vsega pa si je pasma zagotovila svoje mesto med priznanimi pasmami sveta. Prav tako leta 1908 je Dürrbach Klub objavil standard pasme.

Leta 1910 se je na razstavi v Burgdorfu predstavilo že 107 predstavnikov Dürrbachlerja, ki so jih pripeljali kmetje iz te regije.

Na pobudo prof. dr. Alberta Heima so leta 1912 spremenili ime kluba Dürrbach Klub v Berner Sennenhund Klub in ime pasme spremnili iz Dürrbachlerja v Bernskega planšarskega psa (Berner Sennenhund), z namenom uskladitve imena z ostalimi tremi sorodnimi švicarskimi pasmami, katere so: Veliki švicarski planšarski pes (Grosser Schweizer Sennenhund), Appenzellski planšarski pes (Appenzeller Sennenhund) ter Entlebuški planšarski pes (Entlebucher Sennenhun).

Appenzellski planšarski pes
Veliki švicarski planšarski pes - Bernski planšarski pes
Entlebuški planšarski pes

Današnji bernski planšarski pes je zelo poznana in priljubljena pasma po celem svetu, saj je odličen družinski pes, čudovite  zunanjosti, pri kateri vsem pasjim ljubiteljem zastane dih, simpatičen in mil pogled omehča dušo, karakter pa vas povsem prevzame in zasvoji.

Še nekaj zanimivih slik iz preteklih časov:

Slike -viri:
http://www.sennenhund.ru
http://www.swisskiss-bmd.com
http://www.norcalbernese.org
http://www.berner-sennen.be
http://www.sennenhunde-cro.info
http://www.mikesutischnauzer.com
http://nmbe0.unibe.ch

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Avtor: Tina Belc