:::TELESNO SORAZMERJE:::

Plečna višina: Samci – 64-70cm – idealna višina: 66-68cm
---------------Samice – 58-66cm – idealna višina: 60-63cm

Bernski planšarski pes je močan in skladen. Je inteligenten, močan in dovolj spreten za vleko vozičkov in pašo domačih živali, za kar je bil nekdaj uporabljen v planinskih pokrajinah Berna. Samci so močni, samice pa izgledajo ženstveno, kar pomeni, da se razlika med spoloma opazi.

Razlika med samcem in samico je vidna... Tudi sam standard pasme narekuje razliko med višino samca in samice.

Čvrste in močne kosti so zelo pomembne, telo pa mora biti polno.

Vrat mora biti močan in srednje dolžine. Hrbtna linija mora biti ravna od vratu pa vse do konca hrbta. Prsi so globoka in prostrana z dobro izraženimi rebri. Področje prsi mora segati do komolca. Hrbet je širok in čvrst. Ledje je močno. Rep je košat. Ko pes ni pozoren, mora rep nositi spuščen ob telesu. Dvignjen rep je dovoljen, ko je pes pozoren, teče ali hodi, vendar mora biti rep dvignjen in poravnan z linijo hrbta ali pa tik nad njo. Zavit rep, ki sega čez hrbtno linijo oziroma je nošen previsoko, je napaka. Kosti v repu bi morale delovati ravno in segati najmanj do skočnega sklepa. Nakodrana dlaka na repu je napaka.

Čeprav delujejo kvadratasti, so bernski planšarski psi rahlo daljši v primerjavi z višino.

Telesna dolžina se meri od točke na ramenih proti zadnjici.
Telesna višina pa se meri od pleč do tal.

Na sliki levo je prikazano pravilno telesno sorazmerje, lepo se vidi, da je oddaljenost med plečno višino in komolcem enaka oddaljenosti med komolcem in tlemi.

Idealno razmerje plečne višine in dolžine telesa (merjeno od ramena do konca telesa brez repa), je 9:10. Bolje je, da je pes kompakten, kot pa podolgovat.
Idealno razmerje med plečno višino in globino prsnega koša je 2:1.

 


:::SPREDNJE NOGE:::

Ramena morajo biti močna, zmerno spuščena nazaj, mišičasta in dobro povezana z nogami. Komolci morajo biti dobro postavljeni pod ramena. Noge morajo biti močne, ko jih gledamo od spredaj morajo biti ravne, paralelne in dovolj narazen. Nadlakti morajo biti dolge in nameščene rahlo poševno. Podlakti morajo biti močne in ravne. Šape so okrogle in kompaktne z dobro združenimi in upognjenimi prsti. Ne smejo biti obrnjene niti navznoter niti navzven. 

Dober "front". Komolci so dobro postavljeni pod ramena.

Ravna linija podpore, širok prsni koš in dobro razvite mišice na prsnem košu so zaželjene.

Popolnoma ravne noge in preozek "front". Plitek prsni koš in komolci obrnjeni na ven.
Komolci so slabo postavljeni pod rameni, "front" pa je ozek pri komolcih. Poševna podlakt, šape pa so obrnjene na ven (francoska stoja). Komolci so nastavljeni izven linije ramen.
Pes ima dobro nastavljene komolce medtem, ko stoji. Slika prikazuje odprti kot, komolci so bolj približani rebrom, prsa pa so ploska.

PRAVILNO GIBANJE SPREDNJIH NOG:

Obe sliki na levi prikazujeta pravilno gibanje nog. Vse štiri noge sledijo isti liniji. Pri večji hitrosti gibanja se noge še vedno pomikajo proti sredini.

Linija težišča je ravna, zadnje noge pa so v isti liniji kot sprednje. Razmak med nogami je dober.

NEPRAVILNO GIBANJE SPRENJIH NOG:

Slika na levi prikazuje, da so prednje noge bolj razmaknjene kot zadnje. Sprednje in zadnje noge se ne premikajo v isti liniji.

Slika prikazuje široka prsa in šape, ki so obrnjene navznoter.

Linija težišča se lomi na sklepu šape.

Ta slika prikazuje, da so komolci obrnjeni preveč navzven in na tem mestu se podira linija težišča. Slika prikazuje ozka prsa in šape obrnjene navzven. Zadnje noge ne sledijo gibanju prednjih.

 


:::ZADNJE NOGE:::

Zadnje noge gledano od zadaj morajo biti ravne in paralelne in ne smejo biti preblizu. Zgornji del stegen mora biti širok, močan in mišičast, spodnji pa dolg in rahlo poševno nastavljen. Šape so kompaktne in ne smejo biti obrnjene niti navznoter niti navzven. Peti prst se odstranjuje, razen v državah, kjer je to prepovedano. Hoksi so lepo nastavljeni in ravni, če gledamo od zadaj.
Noge se pri okrepljeni hitrosti pomikajo proti središču linije.

Dobre zadnje noge, slika prikazuje ravne sklepe. Sklepi so obrnjeni na noter - kravji sklepi oziroma kravja stoja.
Skočni sklep je obrnjen na ven. Šape so obrnjene na ven.

Prva slika - zadnji del psa je popolnoma raven.

Druga slika - "Y" oblika zadnjega dela, hoksi pa so popolnoma ravni.

GIBANJE ZADNJIH NOG:

Slika prikazuje pravilno gibanje zadnjih nog. Pravilna linija težišča od kolkov do šap. Ta slika prikazuje preozko nastavljene zadnje noge. Slika prikazuje psa s šapami obrnjenimi na ven. Slika prikazuje psa s sklepi obrnjenimi na ven, posledica tega je t.i. "kravja hoja".
Pes na slikah prikazuje lepo in dobro gibanje zadnjih nog ter dobro zaporedje korakov.

 


:::HOJA GLEDANA S STRANI - GIBANJE:::

Naravna hoja bernskega planšarskega psa je počasen kas. Vendar ob njegovi sposobnosti za vleko je gibčen – agilen in sposoben dosegati tudi dobre hitrosti.
Giblje se samozavestno in uravnoteženo v vseh kotih. Prekriva velik prostor. Svobodno gibanje ima dober doseg spredaj z dobrim sledenjem zadnjih nog. V teku se giblje po ravni liniji.

Hrbtni del je raven. Šape se premikajo blizu tal. Pri gibanju ni nobenega izgubljenega delovanja.

 

Iztek prvih nog je poravnan z linijo smrčka.

  Koti sprednjih in zadnjih nog imajo enak nagib, ki kaže na uravnoteženost sprednje in zadnje okotenosti.   Ko je gibanje v kasu, se morajo noge srečati pod telesom psa (se komaj dotakniti), na tej točki ne sme biti prostora med nogama, niti se ne smeta zadnja in sprednja noga križati.

Primeri hoje, gledane s strani...

 


:::ZGRADBA TELESA in SORAZMERJA:::

Obris psa, ki ga vidimo na sliki, je povezan s strukturo in kondicijo psa. Bernski planšarji imajo velik kožuh, ki v večini primerov zamaskira realno strukturo psa. Dolga dlaka bo velikokrat prikazala napačno strukturo psa in bo dala optično dobro oziroma boljšo strukturo slabo grajenemu psu. Prav tako pa lahko pes, ki ima dobro strukturo, zaradi dlake daje vtis slabe zgradbe telesa. Psi z bujno dlako so večkrat po krivici ocenjeni, da so predebeli, v resnici pa imajo odlično težo in so v dobri kondiciji.
Ročni pregled psa in opazovanje psa v gibanju daje boljši in bolj realni prikaz dejanske zgradbe psa.

Spodnja slika prikazuje psa, ki ima dobro strukturo telesa. Pes ima dobro sprednjo in zadnjo okotenost.

 
Pravilna zgradba psa.  

Način zgradbe psa – struktura, dolžina hrbta, dolžina nog, okotenost sprednjih in zadnjih gibal, vpliva na gibanje psa.

Pravilno sorazmerje in okotenost psa omogoča pravilno učinkovitost, gibčnost in moč psa, ko se giblje. Dolge noge, združene s kratkim hrbtom, in dolg hrbet, združen s kratkimi nogami, so nepravilna sorazmerja, ki se pojavljajo pri nekaterih bernijih. Te strukture vplivajo na trdnost in trpežnost psov, ki predstavljajo ta sorazmerja.

Standard narekuje, da je bernski planšar širok in uravnotežen pes, ki ima globoke prsi in ravno hrbtno linijo. Ramena so rahlo potisnjena nazaj, ravno postavljena, mišičasta in nikoli krhka.
Pomembno je opomniti, da se bernski planšarji velikokrat razlikujejo v velikosti, vendar je pomembno, da imajo dobro strukturo in skladnost.

PRIMERI NAPAČNE ZGRADBE TELESA BERNSKEGA PLANŠARJA:

Ta pes ima dolge noge in kratko hrbtno linijo. Pes ima slabo hrbtno linijo, ki pada. Prav tako ima slabo spodnjo trebušno linijo, saj je trebuh privzdignjen.
Ta pes ima krajše noge in dolgo hrbtno linijo. Pes na zgornji sliki ima prekratek vrat in je nadgrajen, saj se hrbtna linija proti zadnjemu delu dviga.

 


:::NOŠENJE REPA:::
Pes pravilno nosi rep. Ko je pozoren, dvigne rep le do linije hrbra oziroma tik nad njo. Ta pes napačno nosi rep, saj je rep zavit in nošen preko hrbtne linije.
Pravilna - dovoljena drža repa: Nepravilna drža repa:
visoko nošen rep nizko nošen, zavit rep
nizko nošen rep zavit rep, nošen prek hrbta
normalna pozicija repa medtem, ko je pes v mirovanju zavit rep, nošen na hrbet

 


:::GLAVA:::

Glava mora biti močna in skladna s telesom, ne sme biti preveč masivna. Lobanja je na vrhu ploska in široka, z rahlo brazdo in dobro izpostavljenim, vendar ne pretirano označenim stopom (čelnik). Gobec je močen in raven. Smrček je vedno črne barve. Ustnice so postavljene blizu in črne barve.

Glava samca mora biti močna in izrazita.
Glava samice pa je bolj ženstvena.

Glave gledane iz profila:

   
Glava po standardu.
Dolg, zašiljen gobec in udrt zadnji del lobanje. Preveč zaokrožen zadnji del lobanje, okrogle oči in prevelika ušesa.
Slabo izražen stop, drobna glava in svetle oči. Preveč izražen stop, nizko nastavljena ušesa, "rimski nos", povešene oči in preveč povešeni žnablji.

Glave bernskih planšarskih psov se razlikujejo. Kosti v lobanji vplivajo na obliko glave. To pomeni, da vplivajo na obliko postavitve oči, na postavitev ušes, na širino in doližno gobca, na obliko in postavitev spodnje čeljusti, na ugriz...

Psi na spodnjih slikah prikazujejo tipe razlikovanj med glavami bernskih planšarjev.
Prikazane so glave s spuščenimi in dvignjenimi ušesi. Ene izmed glav so bolj zaželjene, druge manj.


Izraz vsakega bernija na zgornjih slikah pa prikazuje tisto značilno lastnost bernskega planšarja in to je njihova krasna osebnost in karakter, ki resnično sijeta in se izražata skozi obrazno mimiko in skozi nežne oči.

 


:::OČI:::

Oči so temne barve, mandeljnaste oblike, z blizu nameščenima očesnima vekama.
Oči niso postavljene niti preblizu niti predaleč.

Temna, pravilna barva oči Presvetle oči Modro oko
Pravilna oblika oči Okrogle oči Povešene oči

Normalne oči.

Entropium (noter obrnjene veke) in ektropium (ven obrnjene veke) so hude očesne napake.

Entropium lahko povzroči razdraženost zaradi samih vek ali pa zaradi praskanja trepalnic po očesu. Kirurški poseg je potreben v primeru, ko stanje povzroča psu nelagodje ali pa je zaradi napake okrnjen vid psa.

Ektropium lahko povzroči razdraženost očesa in tkiva ob očesu, zaradi povešene oblike vek, saj take veke sprejemajo vase veliko prašnih in ostalih drobcev iz okolice. Oči so vlažne in če se v njih nabirajo razni tujki, kot so pelod in prah, lahko te hitro postanejo idealno gojišče za bakterije in okužbe. Kirurški poseg je potreben glede na resnost obolenja.

Oči pri mladičkih, mlajših od štirih mesecev, imajo lahko lešnikov ali modrikast odtenek.
Poučeni opazovalec lahko ugotovi, ali bo imel mladiček modre oči, med dobo 3. in 4. tednov.

Standard narekuje, da je eno modro oko, oziroma da sta obe modri očesi, izključujoča napaka, vendar modre oči ne vplivajo na kakovost vida psa. Modre oči se podedujejo.

Prav tako niso zaželjene okrogle oči.

 


:::UHLJI:::

Ušesa so srednje velikosti, nasajena visoko, trikotne oblike z rahlo zaobljenimi konicami. Ko pes miruje, jih nosi bližje glavi. Ko je pes v pozoren, pomakne daljši del uhlja naprej, medtem ko bližji del ostaja ob glavi. Vrh uhljev je v liniji vrha lobanje.

Pravilno nastavljeni uhlji. Nepravilno nastavljeni uhlji.

Uhlji mladička, lahko izgledajo precej veliki v obdobju odraščanja in v dobi, ko glava še raste in zadnji del lobanje še ne pridobi polne širine.


Ko je bernski planšar pozoren, postavi ušesa pokonci, ko pa miruje, jih postavi blizu glave.

Drža ušes, ko je pes pozoren. Drža ušes, ko je v mirovanju.

 


:::ZOBJE:::

Zobje so oblikovani v popoln škarjast ugriz. Predgrizavost ali podgrizavost je huda napaka. Rast zob je popolna. Kleščast ugriz je dovoljen.

 


:::DLAKA:::

Dlaka je gosta, razmeroma dolga, rahlo valovita ali ravna. Ima bleščeč, naravni sijaj. Preveč valovita ali nakodrana dlaka je nezaželjena. Bernski planšarski pes je predstavljen tak, kot je - naraven, zato striženje dlake ni potrebno.

Bernski planšarji imajo dvojno dlako. Prvotno so bili namenjeni delu v goratih predelih Švice, dlaka pa jih je ščitila pred mrazom in snegom.

Glavna barva dlake je črna in vpija toploto sonca, zato se bo večina bernijev raje odpravila počivat v senco, tudi v hladnejših dneh.
Dlaka se razlikuje od posameznega psa. Izgled dlake je odvisen od starosti, prehrane, okolice, kjer pes prebiva, in zdravja. Nekateri posamezniki imajo izrazito dolgo in gosto dlako, medtem ko imajo nekateri bolj športno, krajšo in bolj odprto dlako. Pri nekaterih psih je dlaka bolj svilnata, pri drugih bolj valovita.
Pravilne bernske dlake se blato in ostala umazanija nebi smela prijemati.
Izrazito skodrana dlaka ali dlaka brez sijaja je nezaželjena.

Ravna dlaka   Rahlo valovita dlaka  
Mat dlaka - pomanjkanje naravnega sijaja Kratka dlaka odraslega psa v polni dlaki Izredno nakodrana dlaka

Dlaka mladička je mehka. Ponavadi se med 4. in 8. mesecem starosti dlaka zamenja in postane bolj svilnata in se spreminja v dlako odraslega psa. Pri nekaterih primerih je dlaka v času odraščanja nakodrana, kar pa se lahko spremeni in sčasoma kodri niso več tako intenzivni, ampak je valovitost manjša. Spet pri drugih dlaka ostane nakodrana.

Treba je vedeti, da je nega dlake pri bernskem planšarju zelo pomembna in mora biti redna.

Bernska dlaka ni zasnovana tako, da bi bila samo na psu, ampak se bo hitro znašla tudi po stanovanju, zato je treba vzeti v obzir tudi to, da če nameravate imeti to čudovito pasmo, bo na dnevnem redu tudi sesanje stanovanja.

Lastniki bernijev prakticirajo tudi občasno striženje odvečne dlake na tačkah ali na ušesih, da se ohranja lepa oblika tačk in glave.

 


:::OZNAKE NA OBRAZU - GLAVI:::

Zaželjeno je, da so oznake simetrične. Rjavi ožigi morajo biti nad obema očesoma in na licih, kjer morajo segati najmanj do ustnih kotov. Prisotna mora biti tudi belina, ki pa ne sme segati čez kotičke ust.

Obrazne oznake lahko odstopajo od standarda.

Že od nekdaj je med vzreditelji in lastniki diskusija o oznakah na glavi, ali je bolje, da ima pes več beline ali manj, seveda v mejah standarda.
Ni pravila ali je bolje, da je prisotne več beline ali manj, tako da se mora vsak posameznik odločiti zase, kaj mu je bolj všeč.

Na slikah spodaj je isti pes z različnimi obraznimi oznakami...

Primer modrega očesa ali modrih oči se pogosto pojavlja pri psih, ki so bolj belo obarvani, vendar se lahko zgodi tudi, da ima povsem normalno obarvan pes eno ali oba modra očesa.

 


:::BARVE IN OZNAKE:::

Standard opisuje bernskega planšarja kot tribarvnega psa. Glavna barva plašča je črna. Oznake so v rjavi in v beli barvi. Pri oznakah je zaželjena simetrija.

Rjave oznake morajo biti prisotne nad obema očesoma, na obeh licih, kjer segajo najmanj do kotičkov ustnic, na obeh straneh prsi, na vseh štirih tačkah in pod repom.

Bele oznake oziroma belina mora biti prisotna na glavi, kjer simetrično poteka po sredini glave in čez gobček, ne sme pa segati čez kotičke ustnic in se stikati z rjavimi ožigi nad očmi. Bela oznaka na prsih je ponavadi v obliki narobe obrnjenega križa. Prav tako je zaželjena bela konica repa in bele vse štiri tačke, vendar na tačkah belina ne sme segati previsoko – škorenj.

"Škorenj" Ovratnik Preveč beline na glavi

Bele noge ali bel ovratnik so huda napaka.

Plašč je lahko samo črne barve, kakršna koli druga barva je izključujoča napaka.
Primer belega in rjavega bernija... (taki primeri so izredno redki).

Odrediti idealno obarvanje bernskega planšarja je praktično nemogoče, vse se ocenjuje in gleda znotraj meja standarda.

 


:::NAPAKE:::

Kakršnakoli odstopanja od predhodno navedenih točk se smatrajo kot napaka. Pomembnost napake pa se ocenjuje v skladu s stopnjo napake.

negotovo obnašanje
fina-drobna zgradba kosti
katerikoli manjkajoči zob, razen 2 PM1; M3 niso vzeti v obzir
dlaka: izrazito nakodrana dlaka

IZKLJUČUJOČE NAPAKE:

agresivnost, razburjenost ali izrazita plahost
razklan smrček
entropium ali ektropium (noter ali ven zavihane spodnje veke)
en ali dva modro obarvani očesi
zavit rep ali rep v obliki prstana
kratka dlaka, dvojen plašč
prisotnost drugih barv poleg treh navedenih
druga glavna barva namesto črne
nepravilen ugriz

Pes, ki jasno nakazuje telesne ali vedenjske nepravilnosti, mora biti diskvalificiran.

N.B.: samci morajo imeti dve, normalno razviti modi, popolnoma spuščeni v skrotum – modnik.


Izdelala in prevedla: Tina Belc

Izdelano in prevedeno po:
Illustrated commentary on the AKC BMD Breed Standard
(http://www.bmdinfo.org)