RAZSTAVE

Najbolj pomembno zaradi nas samih in ostalih obiskovalcev je, da je kuža socializiran, da se na zaganja v druge pse, da mirno prenaša gnečo. To lahko dosežemo, če kužka že kot mladiča pripeljemo na razstavo – mogoče ga najprej ne prijavimo na tekmovanje, ampak samo obišče razstavni prostor, toliko, da vidi, kako to približno zgleda. Sicer se tudi s starejšim kužkom da začeti obiskovati razstave, vendar zna to zanj biti malenkost bolj stresno.

Preden kuža obišče razstavo, ga je potrebno skrtačiti in skopati. Bernskega planšarja kopamo s kvalitetnim šamponom za črne pse, bele predele pa kopamo s šamponom za belo dlako. Na koncu kopanja lahko po potrebi uporabimo tudi balzam. Dlaka mora biti razčesana, brez vozljev, sijoča in prijetna na otip. Bernca se striže tam, kjer je to potrebno, največkrat pa okoli šapic in ušes. Po potrebi oblikujemo tudi druge dele telesa. Po kopanju ga osušimo s posebej prirejenim pasjim fenom, ki kužka v celoti posuši. Da bernija v celoti pripravimo, potrebujemo nekaj ur časa. Načeloma nato kužka na sami razstavi samo počešemo in popravimo morebitne pomanjkljivosti,

Ko kuža stopi v ring, se mora znati na določen način obnašati. Mora biti samozavesten, sodnika in ostalih morebitnih kužkov se ne sme bati. Najprej se kužka postavi v razstavno pozo: kuža stoji mirno, s ponosno visoko dvignjeno glavo, rep je v višini hrbta ali niže, sprednje in zadnje noge so paralelne, šapice so obrnjene naravnost. Najbolje je, da se kuža postavi tako, kot da je v oddaljenosti nekaj zanimivega zagledal – je v pozoru. Takrat se njegovo telo rahlo potegne naprej in je najlepši. Ko je kuža v taki poziciji (vmes se ne sme usedat; usedanje in nagajivost se tolerirata v razredu mladičev in najmlajših, kasneje pa se od kužkov pričakuje pravo razstavno obnašanje), ga sodnik oceni. Kuža mora pustiti pregledati zobovje (skupaj se stisneta čeljusti, da se pogleda, če ima kuža pravilen ugriz in če ima vse zobe), se pretipati po vsem telesu (pomembno pri dolgodlakih pasmah, kjer se zaradi dlake marsikaj ne opazi), samci pa morajo pustiti otipati moda.

Ko se ga tako oceni, kuža odteče krog in diagonalo, da sodnik vidi gibanje z vseh strani. Del ocene je namreč tudi gibanje. Kuža mora teči v kasu, najlepši je kas tik pred galopom (pri bernijih je za tak tek treba teči precej hitro), ko se kuža s celim telesom stegne. Pri bernijih in ostalih velikih pasmah se velikokrat pojavlja kamelji hod. Kuža mora namreč istočasno naprej iztegniti levo sprednjo in desno zadnjo nogo, pri kameljem hodu pa istočasno izteguje sprednjo in zadnjo levo. Tako gibanje ni zaželeno. Pomembno je, da pri teku kuža drži glavo pokonci, rep pa med gibanjem nosi ravno in ne višje od hrbtne linije.

Na ves ta postopek moramo kužka pripraviti. Najprej naučimo ukaz TOJ. To najlažje naučimo s priboljškom. Pokažemo mu ga nad glavo in pred nosom, da stoji pri miru. Takrat pohvalimo in dodamo ukaz TOJ (ali drugo besedo, po želji). Če se nam kuža neprestano useda, mu pod trebušček postavimo roko, da se ne more usesti. Najprej zahtevamo, da stoji 5 sekund, nato ta čas podaljšujemo nekje do 2, 3 minut. Toliko časa mora na razstavi stati na miru. Najbolje je, da začnemo že z mladičem, vendar pa vadimo vedno samo nekaj minut dnevno, da se mladič ne naveliča. Ko kužka naučimo, da mirno stoji in se ne useda, mu lahko začnemo premikati noge. Namreč malo verjetno je, da bi se kuža sam postavil v paralelno stojo. To spet delamo postopno, najprej eno nogo, nato drugo, na koncu pa lahko sami premikamo že vse štiri.

Tudi tek je potrebno vaditi, predvsem je ponavadi problem grizenje povodca. Pri mladih psih. to preprečujemo že od začetka. Učimo ga, da teče ob naši levi nogi, z glavo pa je usmerjen naprej. Pri berncih se v ringu uporablja tanka zatezna ovratnica na kratkem, črnem povodcu.

Če smo tako dobro uredili in naučili kužka, je prav, da smo tudi sami urejeni in da vsaj približno vemo, kaj je treba početi v ringu. V ring vedno stopimo v drugih barvah, kot jih ima naš kuža. Pomembno je, da smo urejeni. Da pa bomo poznali sistem razstavljanja, je najbolje, da obiščemo kako razstavo že prej ali pa nekoga prosimo, da nam vso stvar pokaže.

 

OCENJEVANJE V SLOVENIJI

Razstavljajo se lahko samo psi z rodovnikom, poleg tega pa mora biti pasma uradno priznana s strani FCI. Psi morajo biti redno cepljeni proti steklini. Samci ne smejo biti kastrirani, samice pa so po nekaterih državah lahko sterilizirane. Na razstavah morajo biti psi na povodcu, ostri psi pa morajo nositi nagobčnik. Razstavljavec je dolžan poskrbeti za svojega psa in odgovarja za vso škodo, ki jo povzroči njegov pes.
Vse pasme so razdeljene v 10 FCI skupin. Ponavadi na razstavi en sodnik sodi več pasem, na večjih evropskih in svetovnih razstavah pa je ponavadi en sodnik za vsako pasmo (oz. odvisno od zastopanosti posameznih pasem).
VRSTE RAZSTAV V SLOVENIJI
V Sloveniji poznamo tri vrste razstav: državna ali CAC razstava, mednarodna ali CACIB razstava in specialna razstava. Na prvih dveh razstavah lahko najdemo vse pasme psov (razlika med njima je le v tem, da se na mednarodni razstavi podeljuje tudi naziv CACIB, kar se ne dogaja na državnih razstavah), na specialni pa le določeno pasmo (npr. Specialna razstava za bernske planšarske pse). Ima pa specialna razstava enak status kot državna razstava.
RAZREDI

Za vse razstave velja, da se vsaka pasma posebej ocenjuje, prav tako se ločeno ocenjujejo samci in samice. Najprej se oceni samce (ponavadi od najmlajših do najstarejših), nato sledijo samice. Oboji so razdeljeni na naslednje razrede:

MLADIČI - 4 do 6 mesecev
NAJMLAJŠI - 6 do 9 mesecev
MLADI - 9 do 18 mesecev
VMESNI - 15 do 24 mesecev
ODPRTI - nad 15 mesecev
DELOVNI - za prijavo v ta razred pes potrebuje opravljen delovni izpit – pri nas ga ne poznamo za bernskega planšarskega psa
PRVAKI - za prijavo v ta razred pes potrebuje že osvojeno prvaštvo
VETERANI - nad 8 let

V razredu mladičev in najmlajših se podeljujejo opisne ocene: kuža je lahko ocenjen kot zelo perspektiven, perspektiven ali neperspektiven. Vse zelo perspektivne kužke se nato plasira od 1. do zadnjega mesta. Psi v teh razredih ne tekmujejo za naziv BOB (Best of Breed)

V višjih razredih se podeljujejo naslednje ocene: odlično, prav dobro, dobro, zadostno, nezadostno. Psa pa se lahko tudi diskvalificira, če zarenči na sodnika, če ima diskvalifikacijsko napako (npr. modro oko oz. manjkajoči zobje), če je popadljiv do drugih psov ali če se ga zaradi kakršnihkoli razlogov ne da oceniti. Vse odlično ocenjen pse se nato razvrsti po vrsti. Samo odlično ocenjen kuža s 1. mestom lahko (ni pa nujno) pridobi naziv, ki se v tistem razredu podeljuje. V razredu mladih se prvouvrščenemu odlično ocenjenemu psu podeli naziv PRM (prvak razreda mladih),  v razredih vmesni, odprti in prvaki pa se za prvouvrščenega odličnega psa podeli naziv CAC (kandidatura za naslov državnega prvaka v lepoti) , za drugouvrščenega odličnega psa pa naziv r.CAC. V razredu veteranov se podeli naziv PRV (prvak razreda veteranov). R.CAC se lahko psu šteje kot CAC v primeru, da je kuža, ki je osvojil CAC, že prvak države.

 

Ko se zaključi ocenjevanje samcev in nato še samic, sledi nadaljnji izbor. Imamo dve možnosti:

če gre za CAC ali specialno razstavo: skupaj samci in samice, ki so dobili PRM, CAC ali PRV (se pravi največ 10 psov, če so v vseh razredih podeljeni nazivi), tekmujejo za naziv BOB (Best of Breed oz. najlepši predstavnik pasme). Če dobi BOB naziv samec, ostale samice tekmujejo za naziv BOS (Best of Opposite Sex – najlepši predstavnik pasme nasprotnega spola), če pa dobi naziv BOB samica, ostali samci tekmujejo za naziv BOS.
če gre za CACIB razstavo: najprej vsi samci z nazivom CAC tekmujejo za naziv CACIB. Ko se podeli CACIB, se izmed ostalih dveh samcev z nazivom CAC in samcem z nazivom r.CAC iz razreda, v katerem je bil podeljen CACIB, izbere samca, ki prejme naziv r.CACIB. Na enak način se podeli CACIB in r.CACIB samicam. Pri tekmovanju za BOB imamo tako v ringu samca in samico z nazivom PRM, samca in samico z nazivom CACIB in samca in samico z nazivom PRV. BOB in BOS se podeljujeta na enak način kot na CAC razstavi.

Zmagovalec, ki prejme BOB, se kasneje v finalnem delu pomeri z vsemi pasmami svoje skupine (vseh FCI skupin je 10, v vsaki izmed njih je več pasem; bernski planšar spada v 2.FCI skupino). V vsaki skupini se dobi zmagovalca z nazivom BOG (Best of Group – najlepši v skupini); se pravi imamo na koncu 10 psov, ki v velikem finalu tekmujejo za naziv BIS – Best in Show – najlepši pes razstave.

Zmagovalec razreda mladih se za naziv BIS mladih pomeri z vsemi ostalimi psi drugih pasem, ki so prejeli naziv najlepši mladi pes pasme. Prav tako v finalnem delu nastopijo vsi mladiči in najmlajši različnih pasem, ki so bili ocenjeni kot zelo perspektivni ter vsi veterani, ki so dobili naziv PRV.
Na sami razstavi pa lahko predstavniki iste pasme, ki so na razstavi dobili pozitivno oceno, nastopijo v tekmovanju vzrejnih parov in vzrejnih skupin. Vzrejni par sestavljata vedno samec in samica iste pasme, ki sta si v tipu čimbolj podobna, hkrati pa pripadata istemu lastniku. V vzrejni skupini pa nastopajo najmanj 3 psi (spol ni važen), ki so bili na razstavi prav tako ocenjeni pozitivno, ni nujno, da imajo istega lastnika, morajo pa imeti istega vzreditelja.

V Sloveniji lahko bernski planšar pridobi naziv Slovenski mladinski prvak (CHJ SLO) v lepoti ali Slovenski prvak v lepoti (CH SLO):

trije naslovi PRM, ki morajo biti osvojeni pri različnih sodnikih
vsaj eden izmed treh PRMjev mora biti osvojen na mednarodni (CACIB) razstavi
namesto enega PRMja lahko šteje en CAC, osvojen najkasneje do drugega leta. Ta CAC se ne more šteti za navaden šampionat

Pogoji za prvaka Slovenije v lepoti – CH SLO:

štirje CAC nazivi, od katerih morata biti dva osvojena na mednarodni (CACIB) razstavi
vsi štirje morajo biti osvojeni pri različnih sodnikih
od prvega do zadnjega naziva CAC mora preteči 366 dni (leto in en dan)

Pogoji za veteranskega prvaka Slovenije:

Tri ocene odlično 1 v razredu veteranov ali seniorjev na razstavah, ki so potekale v Sloveniji
Ena ocena mora biti pridobljena na mednarodni (CACIB) razstavi

Če pa kuža obišče več razstav tudi v tujini, lahko pridobi naziv Mednarodni prvak v lepoti. Pogoji za ta naziv:

4 nazivi CACIB iz vsaj 3 različnih držav
med prvim in zadnjim nazivom CACIB mora preteči eno leto in en dan
nazivi morajo biti osvojeni pri različnih sodnikih

Avtorica sestavka: Urša Kos