Moje življenje je bilo že od malih nog nekako povezavo z živalmi. Velik del otroštva sem preživela pri dediju na kmetiji, kjer sem z mlajšim bratcem in sestričnama neizmerno uživala. Leta 1990 smo se doma odločili, da bi imeli kužka. Želeli smo chow chowa, pa nam je naš Roni dobesedno prekrižal pot. Z bratom sva se vračala domov, ko sva srečala majhno, kosmato kepico, ki je sama tavala po cesti. Seveda sva ga odpeljala domov in upala, da ga bova lahko obdržala. Kljub oglasom, ki smo jih dali na različne radijske postaje, se nihče ni javil kot njegov lastnik. Poimenovala sva ga Roni. Naslednjih 18 let (ja, prav ste prebrali, dočakal je skoraj 18 let) nas je razveseljeval s svojo energijo. Neizmerno je bil vesel, ko smo odšli na sprehod. Roni nikoli ni bil bolan, enkrat je utrpel hude poškodbe po napadu treh psov, pa je popolnoma okreval.

Leta 2005, ko je bil Roni že veteran, se nam je pridružil bernski planšar Atos. Z Ronijem sta se še kar dobro razumela, včasih pa je prišlo tudi do prepira. Atos je prvi samo moj pes in je več kot odličen. Ko je Atos dopolnil dve leti in pol, smo se morali posloviti od Ronija. Čez noč se mu je stanje popolnoma spremenilo: še včeraj zdrav, vitalen veteran poln življenja, ni mogel več normalno hoditi, saj ga je zanašalo, poleg tega pa ni imel več požiralnega refleksa. Po vsej verjetnosti, ga je zadela kap. 19.oktobra 2007 je za vedno zaprl svoje učke.

V začetku leta 2007 pa se nam je pridružil še en berni – Best. Tako smo dobre pol leta pri hiši imeli kar tri kužke. Best se je zelo navezal na Atosa, na Ronija pa niti ne.

Trenutno uživamo v družbi polbratev Atosa in Best. Družbo jima delata tudi mucka Miško in Bleki, s katerima se odlično razumeta.

To je na kratko o nas in naši družini. Če vas karkoli zanima, me prosim kontaktirajte.

Kontakt:

Urša Kos
Ižanska cesta 127
1000 Ljubljana
Slovenija

telefon: 00 386 (0)41 921 329

e-mail: atosbest@gmail.com