ATHOS BERNIESHINE "ATOS" - EDEN IN EDINI

Athos se je skotil 4.5.2005 v psarni Bernieshine iz Ivančne Gorice. Njegova mama je Daiclaps Cellina, oče pa CH SLO, CH CRO, CH I, CH INT in CH BIH Hamilton degli Antichi Mulini. Da bo Athos stopal po očetovih stopinjah, si nikoli nisem mislila. Že zelo kmalu, ko je imel le 9 mesecev, sva obiskala prvo razstavo. Athos je bil v ringu odličen, zato sva z razstavljanjem nadaljevala. Vsake zmage posebej sem se veselila. Kmalu je postal mladinski prvak Slovenije, Hrvaške in (takrat še) Srbije in Črne Gore. Ko je prestopil mejo mladosti, je postal še prvak Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Avstrije in tudi mednarodni prvak v lepoti. S s svojim izjemnim nastopom in neverjetno energijo je prepričal marsikaterega sodnika. V starosti do 4 let je obiskal prek 60 razstav, sedaj pa se le še občasno pokaže na razstavnem podiju, kjer večkrat zmaga.

Athos je v mojih očeh popoln pes, tako vizualno kot karakterno. Takega je res težko najti, zame ima eno najlepših glav, čudovite oči, ekstremno močno okostje, hkrati pa je njegovo gibanje izredno iztegnjeno in z močnim odrivom. Je pravi nastopač, saj izredno uživa, ko se kaže v ringu.

Je zelo energičen kuža, ki se ne ustraši nobene nove situacije. Z odliko je opravil tudi test karakterja leta 2007 v Franciji. Ima pravi karakter bernca, prijazen in zaupljiv do ljudi, strpen so ostalih živali in pravi crkljivec. Nekje do 3.leta je bil pravi divjak, na trenutke sem se celo bala, da se bo poškodoval. Spomnim se dogodka iz male šole, ko je imel nekje 6 mesecev, spuščen znotraj poligona je na zunanji strani ograje zagledal svojo pasjo prijateljico boksarko. Skupaj sta z vso močjo tekla ob ograji, na koncu pa so bila zaprta železna vrata. Athos je v njih treščil s tako močjo, da jih je odprl, vendar se ni dosti obremenjeval, vstal je in končno prišel do svoje sošolke. 

Z Athosom sem obiskovala tečaj male šole; le temu se lahko zahvalim, da je tak, kot je – popoln. Je pes z izredno močno voljo in karakterjem, zaradi česar sva na začetku imela kar nekaj težav z avtoriteto – s trdim in vztrajnim delom je dojel, da sem šef jaz in sedaj se odlično razumeva – z lahkoto razumem, kaj želi, kaj ga teži, kdaj je vesel, kdaj žalosten. In obratno, tudi on ve, kdaj lahko kakšno zagode in kdaj je bolje, da se samo usede zraven mene in me pogleda s tistimi zlatimi učki. Je specialist za izsiljevanje božanja, saj zna to željo prav lepo izraziti: najprej te z glavo dregne pod roko; če prvič ne zaleže oz.ne doseže svojega namena, poskusi še enkrat; nato pa uporabi svojo ogromno šapo, s katero te prav "nežno" popraska po nogi. Navadno pa takrat, če ne že prej, doseže svoj namen.

Z Atosom sva zaradi njegove energije začela obiskovati tečaje agilityja. Že v prvih urah je pokazal, da je kljub svoji teži iz pravega testa. Je izjemno hiter, vse ovire premaga brez težav in nima prav nobenega strahu. Most, gugalnica, palisada ali pa navaden skok – ni važno, samo da hitro teče in skače po parkurju. Obiskala sva tudi precej agility tekem, kjer je nekajkrat dosegel super uvrstitev za bernskega planšarja. Seveda na parkurju ne more drugače, kot da med tekom z laježem pove, kako močno uživa.

Ker je Athos lep in zdrav, je leta 2007 postal plemenjak. Trenutno ima 8 legel v Sloveniji in Avstriji. Njegovi potomci se kažejo tudi na razstavah, kjer dosegajo lepe rezultate. Je plemenjak v polnem pomenu besede, saj večino psičk brez problema spari v kratkem času. Tudi tiste bolj ostre zanj niso problem, saj je izredno vztrajen in kljub renčanju ne odneha, dokler ne spari.

Nekaj Athosovih potomcev iz različnih legel in različnih starosti (vsi do 2 let).

Athos gre skoraj povsod z mano. Zelo rad plava, prav nor je na vodo, pa čeprav je do 3.leta  komaj namočil tačke. Je izredno hiter plavalec in plavalec na "dolge proge". Še bolj kot vodo obožuje sneg, zato gre z mano tudi na smučanje. Zima je res pravi letni čas za naše tribarvne kosmatince, saj se z izjemnim veseljem podijo po snegu, valjajo po hribčkih in skačejo za kepami.



Kaj naj še povem o Athosu? Je resnično popoln in ni osebe, ki bi ob njem ostala ravnodušna. Ima pa eno slabo lastnost: v svojem izjemnem veselju in energiji skoraj ne mine ura, razen ponoči, da ne zalaja. Lahko bi rekla, da je lajanje njegov zaščitni znak (pa čeprav je to atipično za pasmo).

 

:: nazaj ::